Alternativne kripto valute

Alt kripto valute
Altcoin je ime za vsako drugo kritpo valuto, ki ni Bitcoin. Teh je bilo marca 2021 več kot 9000. Nekatere izmed valut imenujemo kovanci (coin) in si lastijo lasten blockchain sistem, druge gradijo na obstoječih. Te imenujemo žetoni (token). Že prva alternativna valuta Namecoin, ki je nastala hitro za Bitcoinom, je nakazala, da bodo kripto valute našle poslanstvo na veliko širšem področju, kot je to le pošiljanje finančnih transakcij. Namecoin se je namreč osredotočil na decentralizacijo internetnih domen. Investicija v alternativne kripto valute vam bo lahko prinesla večji donos, predvsem, če boste našli takšno, ki zadovoljuje novo težavo, ali to zadovoljuje bolje, kot obstoječa rešitev.

Nastanek alt kripto valut

Bitcoin je dal z inovativnim konceptom in odprto kodo možnost drugim raziskovalcem, da kodo predrugačijo in implementirajo na svoj način.

Odprl je tudi popolnoma nova področja uporabe varnega decentraliziranega sistema, izven striktno finančnega, ki je vodilo Bitcoina.

Tako so že hitro  po izidu Bitcoina nastali prvi podobni projekti, vsak s svojo unikatno zgodbo.

Prvi, Namecoin je svojo tržno nišo videl z decentralizacijo internetnih domen, vezanih na blockchain. Drugi Litecoin, je svoje omrežje pričel graditi na inovativen način rudarjenja valute, Peercoin je prvi, ki je svetu predstavil način rudarjenja imenovan “Proof-of-stake”, ki za zagotavljanje varnosti omrežja ne potrebuje več računalniške moči.

Ethereum je v svet kriptovalut prinesel idejo o decentraliziranih aplikacijah. Od vseh do sedaj naštetih je ravno Ethereum dobil in do danes obdržal status nosilca druge največje kripto valute.

Število nastanka kripto valut

Pravi pravi vzpon kripto valut se je zgodil leta 2014, povezan s svetovno pozornostjo namenjeno kritpo valuti Bitcoin leta 2013, ko je njena cena dosegala nove vrhove.

Decentralizirane aplikacije in pametne pogodbe

Ethereum je trgu ponudil decentralizirano okolje, na katerem lahko vsak gradi svoje aplikacije.

Z drugimi besedami nastaja decentraliziran internet, na katerem ne more več tretja oseba na noben način omejevati izdajatelja ali uporabnika. Pomeni tudi, da so sredstva za izmenjavo varna in podjetje ne potrebuje dragih mehanizmov, za varovanje transakcij.

Tako lahko pričakujemo decentraliziran Twitter, tak, ki ne bo več cenzoriral določenih uporabnikov, bančno aplikacijo, ki uporabniku ne bo mogla omejiti ali zadržati sredstev ter spletno stran za najem storitev, kjer bo uporaba za obe strani brez provizij, ponudnik spletne strani pa ne bo potreboval zaposlenih za podporo (vse bo temeljilo na decentraliziranih aplikacijah in pametnih pogodbah). In seveda se ne bo končalo tukaj.

Ethereum je omogočil še eno novost in sicer okolje za t.i. pametne pogodbe. Definicijo pametne pogodbe je sicer iznašel leta 1994 Nick Szabo, a so dejansko uporabo našle šele na omrežju Ethereuma.

Gre za samoizvajajoče se pogodbe, ki za varnost ne potrebujejo več tretje osebe, niti notarja ali odvetnika.

Primerne so za pogodbe, kjer ne obstaja veliko prostora za nejasnosti in jih je možno enostavno definirati. Predvsem so primerne pri zagotavljanju digitalne identitete, pri finančnih storitvah, pri dobavni verigi in podobno. Prednost takih podgodb je, da jih je nemogoče spreminjati, ko so enkrat ustvarjene. To daje vsem vpletenim dodaten nivo varnosti.

Prednosti pametnih pogodb

Kategorije alternativnih kovancev

Glede na raznovrstnost kripto valut so se hitro definirale kategorije, s katerimi lažje razvrstimo kripto projekte. Predvsem jih ločimo glede na njihovo uporabnost in mehanizmi delovanja. V glavnem jih ločimo na tri glavne kategoirje:

Kripto kovanci (Crypto coins)

Kovanci so kripto valute, ki temeljijo na rudarjenju valute in imajo vzpostavljen lasten blockchain. Obstajata dve vrst in sicer takšni, ki nastajajo izključno z rudarjenjem (Litecoin, Cardano, Monero, …) in takšni, ki so lahko pred-rudarjeni (npr. XRP). Večina največjih valut v začetku leta 2020 je spadala v kategorijo kovancev.

 

Varnostni kripto žetoni (Security tokens)

Vsi kripto projekti, ki slonijo na drugem blockchain omrežju so t.i. kripto žetoni ali tokens. Vzpon teh se je pričel predvsem v letu 2020. Tudi tukaj poznamo dve kategoriji in sicer žetone imenovane “security token”, ki jih lahko primerjamo s tradicionalnimi vrednostnimi papirji, kot našo udeležbo v projektu. 

Uporabni kripto žetoni (Utility tokens)

Kot drugo poznamo “utility tokens”, kjer pa gre za žetone, ki jih uporabljamo v sklopu nekega projekta. Npr. V kritpo projektu Dent, služi njihov enako imenovan “utility token” kot menjalno sredstvo za prodajo in nakup mobilnih podatkov v gostovanih omrežjih in kljub temu tudi priložnost za investirorje, saj z uporabo vrednost teh žetonov, ki je praviloma omejena zraste.

Dalje lahko kripto projekte kategoriziramo še v razne podkategorije. Veliko podkategorij imajo tudi same aplikacije, ki rastejo na blockchain omrežjih. 

Stabilni kripto žetoni (Stable coins)

Posebna kategorija so tudi kripto žetoni, katerih osnovni namen je enačenje fiat valute s kripto valuto. Npr. Valuta USDT, enači ceno dolarja, kljub temu da ni državni projekt. Za primerjavo žeton XSGD enači singapurski dolar.

Kovanci in uporaba pred kripto valutami

Najbljižji primerek kripto žetonom so žetoni, ki so poganjali in še poganjajo razne igralne konzole ali kazinoje. Pri kripto žetonih se dviga vrednost predvsem zaradi jasno določene količine kovancev in predvidevanja, da bodo kovanci več vredni v prihodnosti, ko bo neko platformo ali način izmenjave uporabljalo veliko več uporabnikov. 

Alt kripto valute in prihodnost

Čeprav je rast kripto trga in valut ze nekoga že morda nepredstavljiva in je morda mnenja, da je vlak že odpeljal, je dobro za takšno analizo primerjati pohod nove tehnologije imenovane internet v devetdesetih letih. 

Kljub temu, da že obstaja 9000 in več kritpo projektov (trenutno stanje) smo po marsikaterih projekcijah šele v letu 1994, če vzpon trenda, uporabnikov in storitev primerjamo s tistim iz pričetkov interneta. 

Seveda se naprej postavlja vprašanje, ali lahko primerjamo internet s kriptovalutami in ali bodo kripto projekti tako pretresli naša življenja, kot je to uspelo internetu. Vlagatelji v kriptovalute seveda upamo.

Nekako gre za enako vprašanje, kot bi si ga lahko postavljali leta 1994. Vedeli bi, da bo internet verjetno obstal, da bodo zaradi te tehnologije zrastla največja svetovna podjetja, pa si verjetno nismo predstavljali. 

Kaj podobnega se zagotovo lahko zgodi v kategoriji kripto valut, zagotovo pa garancije ni in vsak mora sam presoditi ali ima tehnologija blockchain potencial, da tako pretrese naša življenja.

Pričetek na kripto trgih je obetajoč in začetna trakcija je podobna tisti, ki jo je prinesel internet.

Že, če bo vzpon visok le tretjino, v primerjavi z vzponom interneta v svojih začetkih, nam prav gotovo čez desetletje ali več ne bo žal, da smo sodelovali in zaupali tako hitro.

Če bodo uporabniki kripto podjetij in platform rastli s takšnim tempom, kot se je to zgodilo z internetom, ali že če bo rast 3-10 krat manjša, je pred kripto projekti še svetla prihodnost.