Kaj je blockchain?

Kripto tehnologija
Blockchain je ena izmed največjih tehnoloških, finančnih, političnih, industrijskih in humanističnih odkritij našega časa. Večina poznavalcev meni, da smo na samem začetku razvoja in uporabe te tehnologije, ki naj bi našla uporabno vrednost pri vedno več vsakodnevnih izzivih človeštva. Trenutno se njena uporaba največ omenja pri nadgradnji sistema za shranjevanje in prenosa vrednosti. Ta je s to tehnologijo varnejši, ugodnejši in veliko hitrejši kot trenutni sistemi. Je pa še veliko področij, kjer blockchain že in še bo pretresal trenutne načine delovanja ter svet peljal v novo sfero decentralizacije.

Kakšne težave rešuje blockchain?

Da lažje razumemo, kaj je blockchain in zakaj, ga nekateri razglasujejo za eno izmed največjih odkritij našega časa, si poglejmo kakšne težave rešuje in zakaj bo svojo uporabo v naslednjih letih našel v vedno širši vsakodnevni uporabi.

Poglejmo si za primerjavo, kako trenutno delujejo spletne strani. Spletna stran prikazuje ali predvaja neko kodo. Ta koda je hranjena na strežniku. Tak sistem dovolj dobro deluje za prikaz navadne spletne vsebine a ni primeren za hranjenje digitalne vrednosti. Na tak način npr. ne moremo ustvariti valute, saj ima upravitelj spletne strani dostop do vsebine in bi to lahko spremenil.

Po drugi strani je digitalna vsebina hranjena na strežniku, katerega lastnik je druga entiteta, ki bi lahko posegala in manipulirala z njo. Potem je tu samo ena točka vdora, ki je potrebna, da vsebino nekdo škodoželjno spremeni.

Prav zaradi omenjenih težav, je že večkrat propadel projekt digitalne valute. Uporabniki le te, v njo ne bi imeli zaupanja in potencialni vdor bi lahko prinesel nepredstavljive posledice. Ker banke (še) ne uporabljajo boljšega sistema, trajajo transakcije v sistemu SEPA tudi več dni. Denar včasih hitreje prenesemo, če se vsedemo na letalo in ga v drugo državo prenesemo fizično, kar je za digitalno dobo v kateri živimo pravzaprav nepredstavljivo.

Po drugi strani imamo na veliko področjih težavo z zaupanjem v zgodovino podatkov in še večje težave s hranjenjem le te. Na centraliziran način hranimo osebne podatke, podatke o šolanju, podatke o lastništvu nepremičnine, kriminalno zgodovino in podobno. 

Težava še ni tako v oči bodeča v razvitem svetu, a moramo se zavedati, da je približno tretjina svetovne populacije brez bančnega računa, kar pomeni, da imajo ti ljudje vse svoje premoženje fizično pri sebi. Vse kar si lahko izposodijo, da morda izboljšajo svoj mali posel, si lahko izposodijo pri sorodniku ali na črnem trgu. Potem je v državah tretjega sveta prisotna še korupcija pri dokumentih o lastništvu nepremičnin in še nevarnost, da zaradi naravnih katastrof ostanejo brez takih potrdil. Tudi potrdila o šolanju iz takih držav so v zahodnem svetu nerelevantna.

Blockchain in digitalni evro

Digitalnega evra v času pisanja še nismo dočakali. Prav tako ne digitalnega dolarja. Razlog sloni predvsem v varnosti digitalnih datotek. Države bodo (verjetno) morale svoje digitalne valute priključiti na neodvisen blockchain sistem, čemur se za zdaj še upirajo.

Kako deluje blockchain?

Blockchain je najbolj poenostavljeno decentraliziran sistem, sestavljen iz mreže računalnikov in deluje po zakonitostih kriptografije, ki sistem naredijo:

  • decentraliziran (nihče nima kontrole nad podatki)
  • Nespremenljiv (podatkov in pogodb ni možno spremeniti ali manipulirati)
 

Predvsem na finančnem področju gre za tabelo, v kateri je zapisano začetno stanje in vse opravljene transakcije, ki so se kadarkoli zgodile v sistemu, na poseben način, ki onemogoča katerikoli centralni avtoriteti, da bi lahko podatke spremenila. Zakaj?Tabela o začetnem stanju in opravljenih stransakcijah, ki je v poimanovana “ledger”, je podvajana iz sto tisoče računalnikov, katerih lastniki so čisto navadne fizične osebe in vsak lahko sodeluje v tej mreži računalnikov. Preden je transakcija na omrežju opravljena, nastane t. I. Blok, ki je dodan skupku blokov. Še preden se to zgodi, pravilnost stanja potrdijo vsi računalniki v sistemu.

Sistem deluje na način, da ne sili računalnikov, ki sodelujejo v sistemu, ampak tako, da nastane samodejen interes po sodelovanju v sistemu. Nagrade za računalnike, ki zagotavljajo sistem so izplačane v valuti sistema (npr. Bitcoin). Da lahko računalnik prejme nagrado, mora izračunati nekaj zahtevnih matematičnih formul. Računalnik, ki prvi izračuna formulo, za kar potrebuje zahtevno računalniško opremo, prejme v obdelavo nov blok. Tega doda verigi ostalih blokov. Ostali računalniki potrdijo obstoj novega bloka. Tako je transakcija potrjena in shranjena za vedno. 

Blockchain pa omogoča tudi izvajanje zahtevnejših funkcij, kot le hranjenje datoteke. Na blockchain je možno oddati tudi samoizvajajočo pogobo, ki se avtomatizirano sproža, ko so določeni v naprej določeni pogoji (teh zaradi narave sistema ni možno spreminjati).

Centraliziran sistem proti blockchain

Namesto ene kritične točke, ki nadzira vse podatke v sistemu, blockchain sistem prinaša decentraliziran sistem, kjer avtoriteto nadomeščajo pametne pogodbe in inovativno zamišljen sistem.

Kaj so pametne pogodbe?

Pametna pogodba je ime za samoizvajajočo funkcijo, ki se izvaja na sistemu blockchain in jo je zato nemogoče spreminjati.

Uporabnik se strinja s pametno pogodbo tako, da sodeluje v njej. 

Blockchain na finančnem področju

Najpomembnejša in najbolj sprejeta uporaba sistema blockchain je v namene pošiljanja transakcij, za kar je osnova varen sistem in stabilna valuta, ki jo je možno enostavno menjati za drugo valuto ali za izdelek oz. storitev.

Zakaj še potrebujemo banko? Banko v največji meri potrebujemo, da lahko dokažemo obstoj neke finančne vrednosti in da te vrednosti ne hranimo doma, kjer smo lahko podvrženi vdoru ali naravni katastrofi. Tako lahko to vrednost tako tudi izgubimo. 

V drugi vrsti jo potrebujemo, da nam lahko druge entitete nakažejo vrednost in da jo lahko mi nakažemo naprej. Potrebujemo jo tudi za jemanje posojil. Všeč nam je ideja, da prejemamo tudi obrestno mero na denar, ki ga hrani banka. V prvi vrsti potrebujemo tudi vrsto vrednosti, ki jo lahko enostavno izmenjamo in ki lahko to vrednost tudi ohranja.

V sistemu blockchain posameznik za dokaz obstoja transakcije in vrednosti ne potrebuje več tretje entitete (npr. banke). Ne potrebuje več niti ponudnika sistema za pošiljanje in prejemanje vrednosti, saj mu ga omogoča aplikacija kot je Bitcoin.

Ker je lahko posameznik zaradi tako varnega sistema prepričan, da je stanje njegove transakcije ali stanja na določenem računu nemogoče spreminjati, ne potrebuje banke, da bi hranila potrdilo o obstoju teh sredstev.

Banke so lahko celo veliko prej podrvžene vdorom, v manj stabilnih državah pa tudi insolventnosti ali bankrotu. Pomisliti pa moramo tudi na ljudi (teh je več kot 3 miliarde), ki sploh nimajo dostopa do banke in je njihova vrednost le to, kar lahko fizično nosijo s seboj.

Problemi centraliziranega sistema

Dober primer težav, povezanih s centraliziranim sistemom je “Wells Fargo” škandal, kjer so se organizirani zaposleni podjetja, lotili poseganja v t.i. zapise o obstoju vrednosti in oškodovali uporabnike. 

Kako poteka denarna transakcija po sistemu blockchain

Transakcija, ki se zgodi v blockchainu, vsebuje t. i. blok s podatki o transakciji. Ta blok je potrjen na tisočih točkah in šele po tem dodan skupku vseh blokov, vse od prve transakcije naprej. 

Sistem računalnikov, v angleškem jeziku poimenovan “distributed ledger technology” ali “DLT”, tako vsebuje podatke o vseh transakcijah, ki so se kadarkoli zgodile v sistemu in jih lahko vidi vsak. Ker je sistem razvejan po vsem svetu, pa tudi iz točk v vesolju ne mora sistema ugasniti, spremeniti ali kako drugače upravljati nobena višja avtoriteta.

Ni možno tudi spreminjati osnovne kode programa. Ta se izvaja po sistemu t.i. Pametnih pogodb, ki se same potrdijo, ko je doesežen pogoj.

Če se zgodi vdor v eno tako točko, druge točke potrdijo prvotno in originalno stanje oz. Transakcijo po sistemu “Proof of work” ali po sistemu “Proof of stake”.

Kaj pomeni “Proof of work” in “Proof of stake” 

Gre za dodatno varovalko, da sistem računalnikov ali rudarjev ne more potrditi napačne transakcije ali drugače manipulirati sistema.

Najprej se je uporabljal “Proof of work” sistem, ki pomeni, da sistem potrdi transakcijo, potrjeno iz vsaj 51% moči računalnikov v sistemu. To pomeni, da bi moral vdor oz. potencialna manipulirana vrednost priti iz več kot 51% sistema. Ker se je ugotovilo, da bi tako lahko nastala potencialna šibka točka in bi se lahko škodoželjno težilo k ustvarjanju takšne velikosti sistema, se je pričel bolj uveljavljati sistem “Proof of stake“.

Ta pomeni, da daje namesto računske oz. računalniške teže, le to lastništvo kovanca in zato ime “Proof of stake“. Več kot imaš kovancev, večjo možnost imaš, da lahko potrdiš naslednji blok v sistemu. Tak sistem prinaša varnost zaradi avtomatiziranega sistema, ki bi potencialnem kršitelju blokiral vse kovance ki si jih lasti in bil še ob prihodek in izključen iz sistema. 

Zaradi tega dejstva rudar ne more narediti dobička na način goljufije.

Kako poteka transakicja po blockchain

Posplošen potek transakcije od trenutka oddaje transakcije do prejema. Tak postopek v sistemu Bitcoin traja 10-20 minut, v drugih tudi minuto ali manj. 

Vzpon modernih bančnih storitev ali Defi projekti

Blockchain in pametne pogodbe, pa tudi šibke točke tradicionalnih bančnih storitev so ponudile vzpon ponudnikom novih finančnih storitev na sistemu Blockchain t.i. Defi ali decentraliziranim finančnim projektom.

Gre predvsem za storitve hrambe valut, izmenjave in izposoje valut, vezanih vlog za obrestno mero in drugih načinov pasivnega prihodka.

Prinesel je tudi vzpon t.i. bazenom valut, kjer lahko posameznik sodeluje v sistemu “Proof of stake“, ne da bi za to potreboval velike količine valut.

Prav tako lahko posameznik sodeluje kot podpora modernim menjalnicam, ki uporabnikom razdelijo veliko večino prihodka iz transakcij.

Taki projekti dajejo predvsem zaradi novih načinov in nizkih ali ničelnih stroškov vodenja možnost, da uporabniki s sodelovanjem služijo prihodek, ki je v standardnih sistemih namenjen centralnim institucijam – bankam.

Sistem spominja na decentralizacijo hotelskih nastavitev, kjer npr. Airbnb, ne lasti niti ene nastanitve, dobiček pa se razporedi med male ponudnike, ki podpirajo sistem. V starem ali klasičnem sistemu bi ves denar pripadel hotelski verigi. Pričakujemo lahko, da tako, kot na področju nastanitev, ni več največji ponudnik največja hotelska veriga. Da tudi na področju financ, v prihodnosti to ne bo največja banka, temveč eden izmed Defi podjetij, ki so v svojih pričetkih. 

Pancake swap

Tako izgleda ena izmed modernih platform Pancake Swap za bančne storitve, kjer namesto 0,5% letne obrestne mere na hrambo valute, te znašajo več kot 100%. 

Kripto kovanec proti kripto žetonu

Da bomo lažje razumeli vzpon in smisel drugih projektov, ki nastajajo na sistemu blockchain si moramo pogledati razliko med kovancem (coin) in žetonom (token).

Kovanec predstavlja blockchain sistem. Tako je največji kovanec Bitcoin. Kovanci so pa tudi Ethereum, Cardano in podobni.

Največji žeton je v času pisanja stabilna valuta Tether (USDT), ki je našla svoj smisel v enačenju cene dolarja. Sledi mu Uniswap, ki je neke vrste kripto menjalnica in je zrastla na omrežju Ethereum

Na prvih mestih so v tem trenutku specifično finančno vezani izdelki. Ali bo tako ostalo bo pokazal čas. Res pa je da se na vidna mesta vedno bolj prebijajo žetoni, ki so svojo nišo našli tudi na področjih spletne prodaje, turizma, transporta, medicine in podobni.

Kaj je kripto žeton

Na spletni strani coinmarketcap lahko prikažete ne le vse kriptovalute, temveč tudi posebej kripto žetone. 

Blockchain in umetnost (NFT)

Blockchain pa je svojo uporabno vrednost našel tudi na področju, s katerim ga sprva morda niti ne bi povezali.

In naredil je ogromen uspeh. Sicer ne takoj, saj je podoben princip v veljavi že več let, a nekaj se je leta 2021 povezalo do te mere, da so o tem pričeli govoriti na največjih svetovnih medijih in načina se posložujejo največji umetniki.

V Sloveniji je eden izmed najvidnejših uspehov naredil Gramatik, ki je uspel za svojo še ne izdano pesem iztržiti 1,5miliona in to v le nekaj urah. 

Nft stoji za besedo “non fungable token” in pomeni nespremenljivo datoteko na sistemu blockchain.

Uporabo je našla predvsem v digitalni umetnosti in omogoča enostaven prenos lastništva le te.

Za primer: Umetnik izdela digitalno umetniško fotografijo, glasbeni komad ali podobno. Po uveljavljenem načinu, to datoteko kot unikatno, večno in nespremenljivo, “zaklene” na enega izmed omrežji. Za ta namen se v trenutku pisanja uporablja predvsem Ethereum. Na za to namenjeni platformi (npr. opensea.io) ponudi to umetnino na avkcijo.

Ker je Dokaz lastništva te datoteke tako enostavno dokazati in predvsem tudi preprodati naprej, je trg zaznal priložnost po kupovanju del, ki lahko v prihodnosti dosežejo višjo ceno.

Zanimive so predvsem kolekcije. Prva taka kolekcija “Crypto Punks” je sestavljena iz več kot 2000 unikatnih digitalnih osebkov. Cena enega, je dosegla tudi 200.000eur ali več. Vrednost je tako zanimiva predvsem zaradi dejstva, da gre za prvo NFT kolekcijo in da bo vsaka posamezna slika v prohodnosti vredna še več.

Blockchain in nft

Uporabniški račun naključnega uporabnika na spletni strani za trgovanje z nft-ji Niftygateway. Uporabniki tam ustvarjajo svoje digitalne kolekcije in jih za dobro poudbo praviloma preprodajo.

Blockchain v prihodnosti

Čeprav je nehvaležno dajati napovedi za prihodnost, bo po našem mnenju sistem tehnologije blockchain našel svoje mesto v široki vsakodnevni uporabi.

Tako kot na področju nastanitev, največje podjetje ni več največja veriga hotelov, in tako kot je daleč največja taksi služba takšna, ki si ne lasti niti enega avtomobila, tako pričakujemo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi na področju bančništva in financ, sledile pa bodo druge branže, ki prav tako kot branža bančništva hrepenijo po digitalizaciji, decentralizaciji, varnosti.

Uporabo blockchain tehnologije bomo verjetno vedno bolj videli v storitvah, kot so:

  • Osebne izkaznice
  • Kriminalna zgodovina
  • Volitve
  • Krvna slike
  • Hramba občutljivih datotek
  • Darovanje organov
  • Dokazovanje zgodovine in lastništva premičnin
  • Dokazovanje zgodovine in lastništva nepremičnin
  • Izmenjava tajnih podatkov
  • Sledenje proizvodnji izdelkov
  • Izdajanje listin (dokumenti, potrdila o šolanju)
  • Spletna prodaja in zbiranje točk
  • Uporaba storitev in zbiranje točk